FaavaeinaSaienisi

Faataitaiga o feteenaiga. ituaiga o feteenaiga

O se vaega taua o le lalolagi o aso nei o le feteenaiga lautele i mea uma ona eseese. Faataitaiga o feteenaiga tatou te feiloai i soo se mea, e amata i laiti misa ma faaiuina finauga faava o malo. O se taunuuga o se tasi o nei feiloaiga - fundamentalism Isilama - Ua manatu i luga o le fua o se tasi o faafitauli autu o le lalolagi, lea e tuaoi ma le taufaamatau o le Taua III. Ae peitai, suesuega i le fanua o le auiliiliga o le taua e pei o se aafiaga matautia socio-mafaufau ua faaalia e faapea ua lava le lautele ma le lavelave manatu e iloilo ai lona vaaiga tulaga ese faataumaoi.

O le mataupu o feteenaiga

E sili ona taatele i le poto faasaienisi o loo manatu i ai o ni auala se lua i le natura o le taua (Antsupov AY). O le uluai faamatalaina se feteenaiga o se pa'ō o vaega auai, manatu po o malosiaga; lona lua - o fetoaiga faafeagai tulaga, sini, fiafia i ai ma manatu aʻafia fegalegaleaiga. O lea la, i le tulaga muamua iloiloina faataitaiga o feteenaiga faatauaina lautele e tutupu i uma faʻaolaola ma le natura e leai ni ola. I le tulaga lona lua o loo i ai se vaega plurilateral feteenaiga o tagata. Faapea o so o se feteenaiga e aofia ai fegalegaleaiga laina patino i le va o mataupu (po o vaega o mataupu) o atiina ae i le fili.

Fausaga ma specificity o le feteenaiga

O le faavaeina o le paradigm feteenaiga i humanities aoao manatu L. Coser. O se tasi o le tulaga lelei o lona manatu o le iloa o loo i ai faataitaiga o le feteenaiga o le taua e faaaogaina i lelei. I se isi faaupuga, na finau Coser o le feteenaiga e le o taimi uma o se aafiaga matautia faataumaoi - ei ai faamasinoga e taua mo le foafoaina o sootaga i totonu o se faiga faapitoa, po o mo le tausiga o le tuufaatasiga e le lautele.

Faatulagaga auai pepa feteenaiga (tetee tetee itu), ma a latou amioga, o se mataupu tulaga / tulaga o feteenaiga (mo se faataitaiga - tumutumu i le felauaiga o tagata lautele), ma ona taunuuga. O le mataupu autu o le feeseeseaiga ua masani lava ona fesootaʻi lelei i manaoga o le vaega aafia ai, ma mo le faamalieina o le o se tauiviga. Tuufaatasiga e mafai ona faavasegaina i latou i ni vaega tetele e tolu: faaletino, faaagafesootai (tulaga-matafaioi) ma le faaleagaga. Faamalieina ma se tasi po o se isi taua mo le tagata (s) e manaomia e mafai ona vaai i le mafuaaga o feteenaiga.

Faataitaiga o feteenaiga typology

E faapefea taʻua NV Grishina i le malamalama i aso uma o feteenaiga faataitaiga e aofia ai si eseese o mea e tutupu - mai faaauupegaina feteenaiga ma finauga i le va o vaega lautele faapitoa ma e oo atu i feeseeseaiga faaleulugalii. E le afaina, pe o se finauga i le palemene, po o le tauiviga o manaoga patino. I aso nei e mafai ona maua naukoznanii se numera tele o faavasegaina eseese, e aunoa ma se eseesega manino lava i le va o le manatu faavae o le "ituaiga" ma le "ituaiga" o feteenaiga. Faataitaiga o le vaega e lua e masani ona faaaogaina e pei ona upu uiga tutusa. O le taimi nei, i lo tatou manatu, e sili atu faasoasoa vaega autu e tolu i le typology o feteenaiga:

  • ituaiga o feteenaiga;
  • ituaiga o feteenaiga;
  • ituaiga o feteenaiga.

O le vaega muamua o le sili ona lautele e tusi. Taitasi ituaiga mafai ona aofia ai le tele o ituaiga o feteenaiga, lea, i le taimi, e mafai ona faia i se tulaga po o se isi.

Ituaiga ma feteenaiga

O le ituaiga autu o le feeseeseaiga ua taua e faapea:

  • intrapersonal (intrapersonal);
  • interpersonal (interpersonal);
  • intergroup;
  • feteenaiga i le va o le tagata ma le vaega.

O lea la, o le faamamafa i le tulaga lenei o loo i mataupu (tagata) o le feteenaiga. O lea interpersonal, intergroup feteenaiga ma feteenaiga i le va o le tagata ma le vaega o ni faataitaiga o feeseeseaʻiga a le lautele. O le uluai feteenaiga lautele, faatasi ai ma intrapersonal ma zookonfliktom, matilatila e pei o se ituaiga eseese sociologist Siamani Georg Simmel. I nisi o mataupu e sili atu talu ai nei o feteenaiga intrapersonal ua aofia ai foi i le manatu o le lautele, lea, peitai, o se tulaga debatable.

I totonu o le mafuaaga autu o feteenaiga lautele ua taliaina e faasoa utiuti ia punaoa, o eseesega i tulaga faatauaina o tagata ma mataupu semantic, eseesega i le olaga aafiaga ma uiga faaalia, o le tapulaa o nisi o vaega o le psyche tagata, ma isi.

feteenaiga intrapersonal

E faatatau i ai subjectively oo misalignment o faiga patino i le malamalama o le tagata (iloiloga, uiga, mea e fiafia ma isi. D.), fegalegaleai ma tasi i le isi i le faagasologa o atinae (Mitin LM Kuzmenkova OV). I se isi faaupuga, o se fetoaiga fausaga nisi faamalosiau, lea e le mafai ona faamalieina (iloaina) le taimi e tasi. Mo se faataitaiga, e le mafai e se tagata alofa i lau galuega, ae fefe e tuua ona o le faamoemoega o totoe leai se galuega. e mafai ona faaosoosoina o se tamaitiiti ina ia toesea mai le vasega ma i le taimi lava e tasi fefe o le faasalaina ona i ai, ma isi. D.

O lea, o lenei ituaiga o feteenaiga e mafai ona avea le ituaiga nei (Antsupov AY, Shipilov ai):

  • uunaiga ( "Ou te manao" ma le "manao");
  • feteenaiga o le atoatoa lava manatu ( "ou te mafaia" ma le "ona");
  • faatinoina ( "tatau" ma le "e tatau ona");
  • feteenaiga manaoga faataunuuina ( "Ou te manao" ma le "ou");
  • i amioga lelei ( "Ou te manao" ma le "e tatau");
  • fetuutuunai ( "tatau", "mafaia").

O lea, o lenei faavasegaina tulaga ese fausaga uiga vaega autu e tolu, fetoʻai ma le tasi i le isi: "Ou te fia" (Ou te manao), "Ou te maua" (e tatau ai) ma le "O aʻu" (I). Afai tatou te faatusatusa lenei manatu faavae i se fausaga uiga patino, atiina ae e Sigmund Freud i psychoanalysis, e mafai ona tatou tausia le feteenaiga Eid (manao), lotovii (I) ma le superego (a talafeagai ai). Foi i le tulaga lenei e fautuaina e manatua le iloiloga transactional Erika Berna ma faasoasoa i latou i tofiga e tolu o le tagata: tamaitiiti (le manao), Matutua (I), matua (e tatau ai).

feteenaiga interpersonal

O lenei ituaiga tulai mai i le tulaga o feeseeseaiga ma feteenaiga i le va o tagata taitoatasi. O nisi o vaega e mafai ona taʻua e manaomia ai lena nofoaga i luga o se "iinei ma le taimi nei" e mafai ona avea uma mafuaaga faamoemoega ma upuʻese, faapea foi, o se tulafono faafoe, faamatalaina i le lagona maualuga aofia ai. e mafai foi ona vaevaeina ituaiga Interpersonal i ituaiga eseese o feteenaiga.

Mo se faataitaiga, e faalagolago i le auiliiliga o le sootaga o subordination i le va o vaega auai, feteenaiga interpersonal e mafai ona vaevaeina i "tūsaʻo" feteenaiga, "faalava" ma le "diagonal". I le tulaga muamua o loo tatou feagai ai ma se sootaga maualalo, mo se faataitaiga, o le ulu o - o se tagata faigaluega, o se faiaoga - tamaitiiti āʻoga. O le tulaga lona lua e tupu pe a le vaega auai i le feeseeseaiga i luga o se fusi faavae tutusa ma e le noatia i le tasi i le isi - .. Co-faigaluega, taitoalua, bystanders, o tagata i le laina, ma isi mea e ono tulai mai feteenaiga diagonal i le va o itu tetee o loo i subordination leai foi - i le va sili auaunaga ma vaega i-tiute le va o se isi sinia ma laiti i totonu. (pe a tagata o le vasega o loo i tulaga eseese tulaga, ae tulaga maualalo le aofia ai ma le tasi i le isi).

Interpersonal feteenaiga e mafai ona aofia ai ituaiga e pei o le aiga (o le faaipoipoga, matua-tamaitiiti feteenaiga i le va o uso ma tuafafine), o aiga, o le feteenaiga i le faalapotopotoga (se faataitaiga o le faalapotopotoga feteenaiga tatou iloa i taimi uma o se fetoaiga tupu i se faatulagaga tau alamanuia faapitoa i le va o ona vaega i totonu o fegalegaleaiga desktop), ma isi.

feteenaiga intergroup

Mo intergroup feteenaiga ua taliaina i le fetoaiga i le va o tagata taitoatasi o le vaega lautele eseese (tele, laiti ma auala-tele), e faapea foi i le va o nei vaega e pei o se atoa. I le mafai foi lenei mataupu i faasoasoa o le pepa lava lea e tasi e pei o le feteenaiga i totonu o le faalapotopotoga, le aiga (pe a le taua e aafia ai le tele o sui o le vaega e lua pe sili atu (o faataitaiga i le va o le aufaigaluega ma le pulega, pulega ma faatasiga, tamaiti aoga ma faiaoga, ma isi.) - mo se faataitaiga i municipal potu, i le faasologa, felauaiga o tagata lautele ma isi. d.).

E mafai ona e filifili foi nei o faataitaiga o feeseeseaʻiga a le lautele i le tulaga vaega-va o faava o malo, intercultural ma faalelotu. o nei ituaiga taitasi o loo aofia ai vaega lautele o le faitau aofai o tagata ma e faamatalaina i le a le umi tele o le taimi. I le faaopoopo atu, o le filifilia o ituaiga e mafai ona maua se uiga crossover. O se vaega e ese mai o feteenaiga faava o malo (faataitaiga o lea tatou te vaaia pea lava pea i le tala), e aofia ai le va o le setete taitoatasi ma o latou coalitions.

O le feteenaiga i le va o le tagata ma le vaega

O lenei ituaiga o masani ona tulai mai i le tulaga o se tasi tagata i le vaega musu e galue e avea ma totoe auai, e faapea ona faaalia amioga nonconformist. A o ia faia ni gaoioiga e manatu i ai o le taliaina e faaosoosoina ai feteenaiga i le vaega. E pei o se faataitaiga, o se e mafai ona faatino ata tifaga vaega Roland Bykov "utu i vavae," (1983), lea o le protagonist, o Lena Bessoltseva feteenai i le vasega. Foi fasiotia faataitaiga o le amio i le vaega Nonconformist faatupu feteenaiga o taunuuga matautia faifilosofia Italia Giordano Bruno.

ituaiga o feteenaiga

O lenei vaega e manaomia ai se specificity nisi o gaoioiga e fausia ai le feteenaiga. I totonu o le pepa autu i ai le avanoa o le tulai mai o le taua, o le taua i lalo (Samsonova N. V.): felafolafoaiga (felafolafoaiga) talosaga, tausalaga, boycott, taia, fevaevaeaʻiga, taia, sauaina (sauaina), laina, tau faamatau, inoino, loʻo tulata iai , fai faamalosi, faaoolima, le taua (feteenaiga faaupufai). Faataitaiga feeseeseaiga ma finauga e mafai foi ona maua i le nuu faasaienisi, lea toe faamaonia e le avanoa o feteenaiga aoga.

Mo ituaiga uma o feteenaiga, e mafai ona e mafaufau i auala e tau o ni faaupuga autu e tolu:

  • uunaiga;
  • situational;
  • faapitoa o le mafaufau.

auala faamalosiau

I le tulaga o lenei faiga, o le tetee o se nisi tagata po o vaega o luga se ata uma o ona faafitauli i totonu. Mo se faataitaiga, i le faalii autogruppovaya tulaga Freud o tulaga e le maalofia mo so o se fegalegaleaiga vaega-va ai, ma le aoao o mea. O le galuega tauave autu o lenei tetee - o se auala o le faatumauina o le tulaga mautu i totonu, ma le tuufaatasiga o le vaega. O se nofoaga faapitoa i le tulaga lenei nofoia e feteenaiga faaupufai. e mafai ona maua ni faataitaiga i le talafaasolopito o le faavaeina o le gaoioiga fasisi i Siamani ma Italia (le manatu o le fia mata muamua le faailoga tagata), e faapea foi i le talafaasolopito o le tauiviga e tetee "fili o le tagata" i le vaitaimi o le repressions a Stalin. Freud fesootai le faalii autogruppovoy faiga faavaeina e "fafo" i le Oedipus lavelave, o le natura o osoga ma le faailoagofieina o lagona faatasi ma le taitai o le vaega -. O le "tama", ma isi Mai le vaaiga o le ola mama e le mafai ona iloiloina e moni o se feteenaiga aoga. Faataitaiga mataʻu faailoga tagata ma vaega tele, peitai, manino faaalia ai le avanoa o le vaega e faapotopoto ai tagata o le tasi vaega i le finauga i le isi.

O le aggressiveness o le manatu faʻalemafaufau, o le le mafaufau o Amerika Leonard Berkowitz o se tasi o le vaega autu o feteenaiga intergroup e finagalo i ai le aveesea o le aiga. O se tasi lena o vaega iloilo a latou tulaga i le lalolagi o se nofoaga e sili atu e mafatia, e faatusatusa i isi vaega. I totonu o lenei le aveesea o le aiga, e pei ona mafai ona saʻo le tulaga mafatia o le mea moni.

auala situational

O lenei auala o loo taulai atu i le itu i fafo, e mafua ai le tulaga o le tulai mai ma specificity o le feteenaiga. O lea, i le suesuega a le mafaufau Take leoleo Muzaffer maua e faapea o le tetee a se tasi vaega i le isi ua matua faaitiitia pe afai, nai lo le siosiomaga faatauva o loo tuuina atu i latou i le tulaga mo le galulue faatasi (o le manaomia e faatino ai gaoioiga soofaatasi i lea e faalagolago le taunuuga i luga o le taumafaiga tutusa uma tagata o le vasega). O lea la, e maua e le leoleo e faapea o le itu taua o le tulaga, lea o le vaega fegalegaleai, e maʻoti i le fuafuaina o le natura soofaatasi po faatauva o fegalegaleaiga intergroup.

auala faapitoa o le mafaufau

I lenei tulaga, o le faamamafa o loo i le matafaioi iloga o le mafaufau (mafaufau) faiga e aofia ai i le taua o le tasi i le isi. O lea la, i se tulaga o le tetee intergroup feteenai le tasi vaega i le isi e le faapea e mafua mai i se feeseeseaiga faamoemoega o aia (lea ua tapaina i se manatu talafeagai o feteenaiga i totonu o le faavae o le auala situational). E tusa ai, e leai se tuufaatasi / natura faatauva o le tulaga ua avea o se vaega maʻoti i le intergroup ma fegalegaleaiga interpersonal ma tutupu i le taimi o lona tulaga vaega. Ei latou lava, o le sini autu o le aotelega o le foia o feeseeseaiga i le va o itu tetee - e faalagolago i luga o le faavaega o uiga lautele e faatasia ai le vaega ma fesoasoani e faatoilalo ai lo latou tetee.

Tedzhfel Turner ma atiina ae le talitonuga o faasinomaga lautele, e mafai ai feteenaiga i le va o le vaega e le o se taunuuga e tatau ai o le tonu lautele (pei o auala faamalosiau). Feagai ai ma lenei faiga lē tonu, e tagata taitoatasi ona maua le avanoa e filifili se tasi po o se isi auala e manumalo ai.

aganuu Conflictological o uiga

E tusa lava pe o loo i ai feteenaiga faava o malo, faataitaiga o le ua sili ona faaalia manino itu matautia amioga feeseeseaiga; pe o loo tatou talanoa e uiga i se misa laiti i le va o e matua taua paaga foliga mai o le auala sili atu. O le malosi o le itu tetee e maua ai se maliega fetuunai i se tulaga feteenai faigata, e taofia ai lo latou lava amioga faataumaoi, vaai i le faamoemoega talafeagai o isi le galulue faatasi ma nei itu tetee - o nei vaega uma o le ki i se taunuuga lelei e mafai ai. I le taimi lava e tasi, e tusa lava po o le le taua atoa o faiga faavae a le Malo, o le tamaoaiga, aganuu ma faaletulafono faiga i le lalolagi, o le amataga o lenei tulaga nisi tagata patino. E pei lava ona amata le vaitafe mai vaitafe laiti.

E faatatau i le faasinomaga faaleaganuu conflictological. Tutusa manatu e aofia ai le gafatia ma le manao o le tagata i le puipuia ma le iugafono a feeseeseaʻiga a le lautele (Samsonova N. V.). I totonu o lenei tulaga e fautuaina e manatua le manatu o le "feteenaiga aoga". Faataitaiga o le feteenai i le taimi nei (iloiloina o lo latou natura maʻai ma salalau) faaaliga nai, o le leai o so o se fegalegaleaiga aoga feteenaiga. I lenei tulaga, o le manatu faavae o le faasinomaga faaleaganuu conflictological e tatau ona manatu i le tele o na o ae le o se tasi o tuutuuga mo le faaiuga e silisili ona lelei o feeseeseaiga i le lalolagi, ae faapea foi o se vaega taua o le socialization o tagata taitoatasi uma i ona po nei.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.unansea.com. Theme powered by WordPress.