Aoga:, Kolisi ma Atumotu
MKT ma le fua o le vevela
O le su'esu'ega o fa'alavelave e tutupu i fuainumera fuainumera e faigata i le la'ititi la'ititi o le particle ma se numera tele o vaega. Mafaufau eseese o O lona mafai vaega taitasi, peitai faailoa aofaiga faafuainumera: le saoasaoa averesi o le fasimea, o lo latou faasalaga, o le vaega tele vaega. O le fua fa'atatau o le fa'amalamalamaina o le setete o le tino ma alauni mo fa'ata'ita'iga microscopic ua ta'ua o le tutusa o le talitonuga mole mole-kinetic theory of gas (MKT).
E tusa pe tusa ma le aveva o le saoasaoa o vaega
O le naunautaiga o le saoasaoa o le tino na mua'i faia i le su'ega. E iloa mai le polokalame o le a'oga, na faia e Otto Stern, fa'atagaina e fatuina se manatu i le saoasaoa o vaega ninii. I le gasologa o le su'ega, na su'esu'eina ai le lafoina o ni siliva siliva i totonu o le eletise: muamua, i se tulaga mautu o le fa'apipi'iina, ona pe a fesuia'i i se sao fa'apitoa.
O se taunuuga, sa maua e faapea o le fua faatatau o le ario molecules sili atu i le saoasaoa o leo ma e 500 m / s. O le mea moni e matua manaia lava, aua e faigata ona lagona le tele naua o vaega o meaola i totonu o se tagata.
Kenera atoatoa
Ina ia faaauau pea ona suesue e mafai ai na i le faiga, o le tapulaa lea e faamatalaina fuafaatatau tuusao e mafai ona avea le faaaogaina o le masini faaletino. O le televave e fuaina i le speedometer, ae o le manatu o le fa'apipi'iina o se speedometers i se mea e tasi o se mea valea. E mafai e se tasi ona fua sa'o le na o le fa'asolosolo e feso'ota'i ma le gaoioi o vaega.
Soo se faiga o tino fefa'asoaa'i e fa'aalia i le malosi malosi ma le malosi o le gaioiga. O le gas moni o se fa'alavelave fa'apitoa. E le mafai ona fa'aogaina le suiga o le malosi gafatia. O le faafitauli e mafai ona foia e ala i le faailoaina o se fa'ata'ita'iga o lo'o tauaveina ai uiga lelei o se kesi e fa'amalu ai le lavelave o le fegalegaleaiga.
O le kesi lelei o se tulaga o le mea lea e le gaogao ai fegalegaleaiga o vaega, o le malosi gafatia o le fegalegaleaiga e foliga mai e leai se mea. E taua tele le malosi o le lafo, lea e fuafua i le saoasaoa o le tino, e mafai ona taua e taua.
O le mamafa o le kesi
Ina ia iloa le sootaga i le va o le mamafa o le kesi ma le saoasaoa o ona vaega, o le tutusa o le MKT o se gas lelei e mafai. O se mea e alu ese i totonu o se vaa, pe a fetaui ma se puipui, e lafo atu i ai se pusa, o lona tele e mafai ona fuafuaina i luga o le faavae o le tulafono lona lua a Newton:
- FΔt = 2m 0 v x
O le suiga i le malosi o se vaega o se a'afiaga e a'afia ai, e feso'ota'i ma se suiga i le vaega fa'asolosolo o lona saoasaoa. F o le malosi o lo'o galue i le itu o le vaega i le puipui mo sina taimi t; m 0 O le masini o le vaega.
I luga S i le taimi eria feagai Δt fasimea kasa uma agai atu i le laualuga ma saoasaoa v x ma lafoaia i le ogāumu voluma Sυ X Δt. I se vaega taua, e o'o lava i le afa o molela'au e alu i le puipui, o le isi afa i le isi itu.
A mae'a ona iloiloina le fa'afeiloa'iga o vaega uma, e mafai ona matou tusia le tulafono a Newton mo le malosi o lo'o faia i luga o le upega tafa'ilagi:
- FΔt = nm 0 v x 2 SΔt
Talu ai o le mamafa o le kesi ua fa'amalamalamaina o le vaeluaga o le malosi o lo'o galue fa'atusatusa i le pito i luga i le vaega o le mulimuli, e mafai ona matou tusia:
- p = F: S = nm 0 v x 2
O le taunuuga o le mafutaga e pei o le MKT faavae e le mafai ona faamatalaina le faatulagaga atoa, talu ai o le lafo i se itu e tasi ua manatu i ai.
Maxwell fa'asalalauga
O le fa'aauau pea o fa'alavelave fa'apitoa o matūlū o lo'o i puipui ma le tasi ma le isi e ta'ita'ia ai le tu'ufa'atasiga o fuainumera i tulaga o le vevela (malosi). O fa'atonuga o velocities uma velocities e foliga tutusa lava. O lenei tufatufaga na ta'ua o le tufatufaina atu o Maxwell. I le 1860, na toesea ai lenei mamanu e Maxwell e faavae i le MKT. O le tapulaa autu o le tulafono tufatufaina ua taʻua saosaoa: atonu e tutusa ma le tau aupito i maualuga o le piʻoga ma le v faatafafa q uiga = √
O le faateleina o le vevela o le gas e tutusa ma le faateleina o le tau o le vevela.
Fa'asalalau mai le mea moni o saoasaoa uma e tutusa, ma oa latou laupepa e tutusa le taua, e mafai ona tatou tauaveina:
-
2> = x 2> + y 2> + z 2> pe afai: x 2> = 2> 3
O le MKT autu ole la'asaga e tusa ai ma le aofa'iga o le mamafa ole kesi ile malosi ole tino:
- p = nm 0
2> 3.
O lenei mafutaga e tulaga ese i le fuafuaina lea o le sootaga i le va o fuainumera microscopic: velocity, particles mass, concentric concentration ma le mamafa o le kesi i lona atoa.
Le faaaogaina o le manatu faavae o le malosi kinetic o le vaega, e mafai ona rewritten le MKT faaupuga faavae:
- p = 2nm 0
2> 6 = 2n k> 3
O le mamafa o le kesi e fa'atusatusa i le averesi o le malosi o lona tino.
Lulu
E maofa ai, mo le aofaiga e le aunoa o le kesi i le mafai ona fesootai vaa tapunia le kasa uunaiga ma le uiga taua o le vaega malosi kinetic. O le fuaina o le mamafa e mafai ona faia e ala i le fuaina o le malosi o le vaega.
O le a se mea e tatau ona ou faia? O le a le aoga e mafai ona fa'atusatusa i le kinetic energy? O sea taua o le vevela.
Lautele o le vevela
O le mea e sili ona manaia mai le manatu o le tutoatasi mai meatotino o le galue galue e mafai ona avea ma masini e maua ai le gas. O la latou fuataga e le fa'alagolago i le ituaiga kesi e fa'aaogaina. I totonu o sea mea faigaluega, e mafai ona tatou iloa manino le vevela lea e foliga mai e leai se mamafa o le kesi. O fa'atusatusaga o lo'o fa'aalia ai le tutusa o lenei tau i -273.15 ° C. O le maualuga o le vevela (maualuga o le vevela po'o le Kelvin scale) na fa'alauiloaina i le 1848. O le manatu autū o lenei fuataga na fa'aaogaina e pei o le vevela o le mamafa o le mamafa o le kesi. Ole vaega o le iunite o lo'o tutusa ma le tau o le iunite o le Celsius scale. E sili atu ona faigofie le tusi i lalo o le MKT masani e fa'aaoga ai le vevela, pe a su'esu'eina gaioiga o le kesi.
Fesootaiga o le vevela
O le mea fa'apitoa, e mafai e le tasi ona fa'amaonia le proportionality o le mamafa o le kesi i lona vevela. I le taimi lava e tasi, na maua ai le mamafa o le mamafa i le fa'atupulaia o vaega ninii:
- P = nkT,
lea T - le vevela aiai, k-tumau e tutusa ma 1,38 • 10 -23 J / K.
O le taua taua, lea ei ai pea le aoga mo gas uma, ua taua o le Boltzmann e le aunoa.
Faatusatusa ai le uunaiga faalagolago o le vevela ma le kesi ICB mafai ona tusia faaupuga faavae:
-
i> = 3kT: 2
O le tau o le kinetic energy of motion of molecules mole o meaola e tutusa ma lona vevela. O lona uiga, o le vevela e mafai ona avea o se fua o le malosi kineta o le gaioiga o vaega.
Similar articles
Trending Now